(Recital: Marijan Belcic)

Da Bozek svet je podelil
sakomu nekaj je dobroga dal
dragi se Bozek jako zmocil
pak je rekel: “Malo bi spal”

Jos Bozek je oci ne sklopil
ili si prespal bar kratek cas
jos je praf nit ni zadremal
da na jemput zacuje glas

Bez zamere, Bogek moj dragi
znam da si truden i da bi spal
kak dete tvoje sam bi te pital
a meni Bogek, kaj meni bus dal

Ja covek sam mali, dober i posten
i to kaj mi das, to si bum zel
kaksi potok, zemljicu, trsek
moj dragi Bogek, to bi ja stel

Videl je Bozek da covek je posten
da srebra i zlata si on ne zeli
neg zemlju i posel on isce
pak Bozek njemu ovak veli

Jos jeden imam komad zemlje
najlepsi na svetu kaj za se sam zbral
v srcu ti vidim – cestit si covek
ne bu mi krivo, bum ti ga dal

Lefko ga najdes, kak raj je lepi
med Murom i Dravom tam ti lezi
de cujes fticju najlepsu popevku
Medjimurje to je – tu doma bus ti

V srce ti dajem jos i ovo
bodi sakomu coveku brat
bodi ponos svojega roda
Medjimurec bodi, bodi Hrvat

Razmel je covek te navuk Bozji
suzu je spustil jer – vesel je bil
jos denes tu orje, seja i kopa
svoje je lice pred nikim ne skril

Medjimurci dragi
ne hodite prevec v stranjski svet
bodite doma, tu tak je lepo
ziveli Medjimurci, jezero let

**
(Sest let je minulo – G.Draksar)

Sest let dni je minulo
nesam bil v Medjimurju
bil sam v Ruskoj zemlici
sest let vek vu zalosti

Mrzli vetri, zima je
saki fticek smrzel je
ki god vu ju doleti
nebre nit popevati

V noci mi se sejalo
da sam bil v Medjimurju
v jutro sam se prebudil
i zdaj sam v Rusiji bil

Ne daj vam Bog probati
niti pak doziveti
ne daj vam Bog probati
to toznu Sibiriju

Bozeku se molila
moja stora majcica
k sebi me dozivala
z mojega Medjimurja

Ziv mi dojdi, sinek moj
dojdi k svoji decici
kaj se nabum plakala
kak za tvega japeka
kak za naseg dedeka
ki spi v Ruski zemlici