V kostajnu je mesec zastrnul
izgleda, da dugo ni spal
vse nebo je v reku obrnul
i tam je, med zvezdami, stal

A zdolec je z reke popuhnul
i cvetje donesel je k nam
koliko je toga vu srcu
kaj navek bu ostalo tam

Ref.
Slajere bele, na se su dele
i reka, i jalse, i vse se blesci
jos bi se je’nput vencati stele
al’ dragog im videti ni

Jos mesec v kostajnu se smeje
i nebo v Krapincici spi
tak isto kak negdar jos vse je
jedino si drukcija ti